V okviru projektnih vsebin PEATS (sklop Tradicionalno kmetovanje in upravljanje s travniki), ki jih organizira naš angleški partner GRAMPUS Heritage & Training in se sofinancirajo iz Erasmus + programov, smo od 18. 07. do 24. 07. 2022 gostili šest britanskih učiteljic in strokovnjakinj iz okoljskega menedžmenta in upravljanja z naravnimi vrednotami iz Kenta (JV Velika Britanija).
Nastanjene so bile v apartmajih Štrk Moravske Toplice, kjer so imele tudi priložnost spoznati lokalno turistično ponudbo Moravskih Toplic. Naš program se je osredotočal predvsem na sisteme ohranjanja tradicionalne kmetijske krajine (tako v Sloveniji/Prekmurju, kot v Veliki Britaniji/Kent) in aplikativnih metod pri varstvu narave.
Poleg naravnih znamenitosti, kot so reka Mura in njene mrtvice, tradicionalna krajina Goričkega, vlažni in mokrotni travniki, poplavni logi in zakisani bukovi gozdovi, smo si ogledali tudi druge znamenitosti lokalnega pomena, kot sta npr. Ledavsko in Bukovniško jezero. Namen tega je bil udeleženkam predstaviti različne načine upravljanja z različnimi naravnimi in polnaravnimi elementi (habitati, živalske in rastlinske vrste, Natura 2000) v Sloveniji in jih primerjati s tistimi, ki se izvajajo v Veliki Britaniji in drugje po svetu (npr. na Jamajki, od koder izvorno prihaja ena od udeleženk).
Poleg naravnih znamenitosti Prekmurja, smo si ogledali tudi številne zgodovinske, kulturne in druge objekte oz. institucije regionalnega pomena. Obiskali smo Grad na Goričkem, kjer so angleške gostje, z vodenim ogledom gradu in predstavitvijo goričke krajine, dobile vtis o geografskih, naravnih in kulturnih značilnostih te pokrajine. Pot nas je vodila tudi v Vulkanijo, svet izkušenega vulkanologa Olija. Sledila je še tura do tromejnika pri Trdkovi, kjer smo izpostavili ključne zgodovinske momente, ki so vodili k priključitvi Prekmurcev k slovenski matični državi.
Angleške gostje so se izkazale tudi kot zelo dobre poznavalke živalskih in rastlinskih vrst. Čeprav smo posledice vročinskega vala in suše vsakodnevno čutili na lastni koži, se je to seveda najbolj odražalo v naravnem svetu. Kljub temu smo imeli srečo in smo v dobrem tednu videli kar nekaj zanimivosti, od katerih sta za naše gostje nedvomno bili najpomembnejši opazovanji orla belorepca na Ledavskem jezeru (odrasel in juvenilni osebek) in bele štorklje, še posebej mladičev v gnezdih. Na svojih poteh smo srečevali številne dnevne metulje (okarje, modrine, beline, debeloglavčke), za katere so nam gostje omenile, da so mnoge od teh vrst v Veliki Britaniji močno ogrožene ali pa jih sploh ni. Še posebej zanimiva izkušnja so bili mokrotni travniki v Motvarjevcih, suhi travniki pri Selu (z ogledom fresk v rotundi) ter lično urejena učna pot v Lončarovcih.
Seveda nismo pozabili tudi na druge zanimivosti našega območja. Naše gostje so lahko ugotavljale svoje ročne spretnosti v lončarski delavnici, ki jo je vodila Urša iz centra DUO, Veržej. Bila je več kot zadovoljna s skupino in njihovimi končnimi izdelki. Preverili smo tudi, kakšne sladke novosti nas pričakujejo v – sedaj že dobro znani čokoladnici Passero v Tešanovcih. Ustavili smo se tudi v Luštu, kjer so gostje pridobile paradižnikovo izkušnjo in znanje o njegovi vzreji s pomočjo geotermalne vode. Mimo tega, da gostom ne bi ponudili vinske izkušnje, nismo mogli iti, zato smo se podali v staro vinsko klet v Gornji Radgoni. Poleg zaloge arhivskih vin hranijo v radgonski kleti še geološke skrivnosti iz časov panonskega morja.
Proti koncu našega druženja smo izkoristili priložnost še za ogled reke Mure in nekaterih njenih mrtvic. Podali smo se na “Bobre” v Dolnjo Bistrico, kjer pa je zaradi suše nivo vode v sami mrtvici- in še bolj v njenem izlivu znatno upadel. Zaskrbljeno smo opazovali mnoge brezzobke, ki so se obupano vkopavale v plitev substrat potočka, da bi preživele sušo. Bobra v živo žal nismo uspeli videti, smo se pa spočili ob lično izdolbenem lesenem bobru na klopci ob cesti. Pot nas je vodila še v Ižakovce, na “Otok ljubezni”, kjer smo poudarili pomen varovanja evropskih rek in voda, še posebej teh v podonavskem porečju, kamor sodi tudi reka Mura. Predstavili smo tudi mnoge projekte, vezane na ohranjanje reke in njenih naravnih zakladov.
Izkušnja z angleškimi učiteljicami je bila več kot pozitivna, saj smo ustvarili nova prijateljstva in zveze za nadaljnja sodelovanja. Takih skupin si v prihodnosti želimo še več, čeprav bo organizacija, zaradi izstopa Velike Britanije iz EU, verjetno nekoliko otežena. Vsekakor smo si izmenjali obilo lepih izkušenj, gostje pa so si, po njihovih lastnih besedah, ustvarile zelo lepo podobo o Sloveniji, nekatere so izrazile željo in upanje, da se bodo k nam zagotovo še vrnile. Kaj več si niti ne moremo želeti!
O izkušnjah iz Slovenije ene od udeleženk si lahko pogledate na tej povezavi.