V nedeljo, 27. marca 2022, se nas je manjša skupinica zbrala v Lendavi, od koder smo se odpravili najprej na mrtvico Nagy Parlag in nato še na gramoznico Gornji Lakoš. Terenski ogled smo organizirali v sklopu aktivnosti ˝ŽIVIM z evropskim bobrom˝, osnovni namen je bil opazovati vidne sledi bobra v naravi in jih primerjati z sledmi, bobru zelo podobne živali, nutrije. Naš sprehod ob mrtvici smo začeli s kratkim uvodom, kako ti dve živali najlažje ločimo in kako lahko njune sledi v naravi razlikujemo.
Na mrtvici Nagy Parlag smo si pogledali izkopane luknje in rove nutrij, ter opozorili na druge sledi, ki jih lahko še vidimo, kot so odtisi stopal in repa v blatu, iztrebki v vodi ali na obrežju ter ˝počivališča˝, ki si jih nutrije naredijo iz rastlinja, na katerih potem čez dan počivajo. Nato smo se odpravili k gramoznici, kjer smo si pogledali različne sledi bobra v naravi. Seveda so najbolj izstopala obglodana in podrta drevesa, ki smo jih lahko videli naokrog gramoznice. Opazili smo tudi kup obglodanih vej v vodi, ki je predstavljal bobrovo zimsko zalogo hrane, kar pa tudi nakazuje na to, da je bobrov brlog nekje blizu v brežini. Taki kupi vejevja v vodi so lahko zelo dobro skrivališče za vodne živali, saj nudijo zavetje manjšim ribam, ribjim mladicam in ličinkam vodnih žuželk.
Poleg sledov hranjenja smo videli tudi številne poti, ki jih bober uporablja in tudi pot, ki povezuje gramoznico s samo mrtvico Nagy Parlag. Med obema vodotokoma je bober izkopal tudi malo večji kanal. Taki kanali mu omogočajo lažje in bolj varno premikanje med vodnimi telesi, drugače so pa pomembni življenjski prostori za dvoživke, vodne žuželke in njihove ličinke. Z udeleženci terena smo med sprehodom razpravljali tudi o samem odnosu ljudi do bobra in poudarjali njegov vpliv in pomen v okolju ter kaj upravičuje to, da zanj uporabljamo izraz ˝ekološki inženir˝.
Na gramoznici nas je presenetilo lepo število vodnih ptic, predvsem več parov regelj, vsaj trije mali ponirki in številni čopasti ponirki, pa tudi bolj običajne vrste, kot so kormorani, mlakarice in labodi grbci. Žal pa smo na enem od obrežij opazili tudi zelo invazivno vrsto sladkovodnih školjk, to je potujoča trikotničarka (Dreissena polymorpha), ki prvotno izvira iz predelov Kaspijskega jezera, Azovskega morja in Črnega morja. V prostoru jo verjetno spontano širijo vodne ptice, na katerih noge se pritrdijo ličinke ali jajčeca, odrasli osebki pa s pomočjo čolnov, lesa ali drugega plovnega materiala, na katerega se pritrdijo.
Teren smo zaključili v prijetnem vzdušju in obilju sončnega vremena. Upamo, da bodo naslednji tereni prav tako bogati!
